USTAVIMO NASILJE NAD ŽENSKAMI !!!

Ta objava je dolgo časa med osnutki čakala na trenutek, ko bo ugledala luč sveta in končno je nastopilo njenih pet minut. Ne ! Ne pet minut. Upam in verjamem, da bo pritegnila več pozornosti in časa, kot pa ga porabimo za petkratno štetje do šestdeset.
Morda bo marsikomu objava preveč direktna in prav nič všečna, ker se bo morebiti našel v njej.
(Pa naj si bo to v vlogi žrtve ali napadalca)...
Ampak tudi, če sem ti s to objavo stopila na rep, jo beri naprej. Njeno sporočilo je namreč veliko globlje, kot si lahko misliš in zelo prav je, da ga širimo vsak dan, še posebej pa danes, ko beležimo 25. november, katerega so Združeni narodi leta 1981 razglasili za MEDNARODNI DAN BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI. 


Ostro obsojam nasilje nad ženskami. K temu morda botruje dejstvo, da sem zaprisežena feministka.
Spoštujem, cenim in nenazadnje tudi ljubim moške, vendar se zavzemam za enakost spolov.
Ne morem verjeti, da smo v 21.stoletju ženske še vedno za marsikaj prikrajšane. Nižje plače, manj možnosti in priložnosti v politiki in podjetništvu in tista stara obrabljena miselnost mnogih, ki še vedno menijo, da je ženski mesto med posodami, kuhalnicami pa čistili in umazanimi nogavicami.

Ampak prav... vse bi še nekako, s težkim srcem, razumela in se pač toliko bolj potrudila, da bi uspela in poskusila spremeniti miselnost samo mojemu dragemu, če je že ne morem celemu svetu... A veste kaj?

Manjvrednost je mnogo bolj zakoreninjena in trdovratna, kot mastna posoda na dnu pomivalnega korita in veliko bolj smrdeča kot umazane nogavice.

Manjvrednost, kateri bi lahko rekli tudi diskriminacija namreč kljub 21.stoletju, dosega vrhove.
Ker se pojavlja v obliki nasilja. V obliki nasilja nad ženskami!

Kristalno, kot da bi bilo včeraj, se spominjam kar nekaj medijskih zgodb z enakim koncem. In verjetno tudi začetkom. Brutalni, nesmiselni umori ali pretepi mladenk. Povod - ponavadi ljubosumje.



Ko se takšna tragedija zgodi, je za svet  izredno vroča novica. En teden pridno in vztrajno polni prve strani vseh možnih časopisov, kasneje pa ponikne, kot da je nikoli ne bi bilo. Zgolj v dobrem tednu se vsi pokesajo, na Facebooku javno izrazijo sožalje in pozabijo. Ja, pozabijo.
Takšne novice imajo izredno kratko življenjsko dobo. Udarijo iznenada, kot ognjemet, pa tudi izginejo ravno tako.

Ampak, lahko bi stavila glavo, da se bomo k tem temam kaj kmalu spet vrnili. Čeprav jih nočem, si zatiskam oči in že vnaprej žalujem, sem prepričana, da se bo stvar ponovila, ko bo kakšno nesrečnico do smrti pretepel fant, mož ali pa zgolj ljubosumen bivši.

Vedno bolj mi je jasno, da je  fizična neokrnjenost odšla v pozabo. Zakoni in predpisi gor ali dol. Nihče mi ne bo rekel, da je človek svoboden, če pa si lahko nekdo izsili pravico in ti vzame življenje, gibljivost ali pa dostojanstvo.

O tej temi bi lahko modrovala še vsaj pet ur, pa vendar ne vem koliko bi s tem naredila.
Mi dovolite, da morda samo na kratko zapišem zaključke, do katerih sem prišla?

Torej... nasilnežu se seveda lahko izognemo, tistemu, ki pa to že je, lahko vzamemo moč in ga premagamo. To so izredno dobre novice.
Treba je samo široko odpreti oči, umakniti pravljico, ki smo si jo zarisali, vključiti možgane in zbrati ves možen pogum.

VSAK STIK MED ŽENSKO IN MOŠKIM SE MORA KONČATI PO PRVEM POSKUSU NASILJA. PIKA. KONEC.

Pa četudi se grobijan kasneje meče po tleh in prosi za novo priložnost, pa četudi se po vseh štirih plazi za vami in obljublja vse mogoče... vseeno, naredite KONEC.

Pa četudi je šlo samo za lažjo obliko nasilja, ki se je končala z petminutno rdečico, pa četudi je šlo zgolj za močen agresiven stik roke, ob katerem ste se počutile ogrožene. ZBOGOM.



Kajti on ni samo malo impulziven, ampak je kreten, ki je obremenjen s povsem napačnim dokazovanjem svoje moškosti. Po vsej verjetnosti ima staromodne vrednote in moralo in je prepričan, da je on glavni, ne glede na to preko česa mora za ta naziv.

Nasilje ni rešitev... včasih pa je odgovor. Ni mi mar kaj kdo poreče na to. Četudi ima on močnejše roke od tebe, tudi on ni odporen proti hospitalizaciji in priporu, le če imaš pogum in svojo zgodbo deliš. Le če imaš pogum in se od takšnega človeka posloviš.

Potreben je izobraževanja in dobre psihoterapije, pa tudi kakšna knjiga o bontonu in normalnem človeškem obnašanju ne bo odveč.

Če si bila kadarkoli žrtev nasilja, se zavedaj, da NISI SAMA! Za štirimi stenami življenje piše pretresljive zgodbe, katerih glavno vlogo igrajo neuravnovešeni in bolni posamezniki.
Na tebi pa je, če se odločiš svojo zgodbo deliti, o njej obvestiti pristojne organe ali pa še naprej živeti v strahu, dvomih ter tiho sanjariti o boljšem jutri.

Boljši jutri se zate lahko začne danes ! Za dejanja je sicer res potrebno več poguma, kot pa za besede, pa vendar...

Nikoli ne dovoli, da te kdorkoli kakorkoli zlorabi. Fizično, psihično ali spolne. Vse je zelo sporno, strogo prepovedano in kaznivo. Ne dovoli, da oseba, katera trpi zaradi lastnih kompleksov svoj bes zliva nate.



Kajti posledice nasilja so ogromne in pogubne ! Ne samo zate ! Za družbo ! Za civilizacijo ! Za tvoje morebitne otroke. So prevelike, da bi jih lahko opisala z besedami.
Nekatere vidimo na straneh črne kronike, kjer najlepša slika žrtve, krasi prvo stran novic, druge pa spremljajo vsakodnevno življenje žensk, njihovo samopodobo, pogled na svet in življenje nasploh.

Apeliram na vse žrtve nasilje in ljudi, ki so nasilju priča, da PREKINEJO TIŠINO in s tem USTAVIJO NASILJE NAD ŽENSKAMI. 


Z zapisom nisem nikogar diskreditirala ali direktno užalila, sem pa definitivno želela opozoriti na ogromen problem sodobne družbe, ki je lahko obvladljiv, če se tako odločimo!

Drage punce, ženske, matere. Imejte se rade. Imejte rade svoje življenje, svojo prihodnost in svoje sanje. Imejte jih rade dovolj, da ne dovolite, da jih uniči nekdo, ki vam govori o ljubezni, v istem trenutku pa dela stvari, ki vas na kakršenkoli način bolijo.

Za vsako delitev objave bom hvaležna, saj gre nenazadnje za vse nas. Za našo prihodnost. 

P.s. Zavedam se, da je prisotno nasilje tudi v obratni smeri (torej ženska nasilna nad moškim), vendar izhajam iz dejstva, da je po statističnih podatkih skoraj večina nasilja med odraslimi storjenega nad ženskami.

KONTAKTI


DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA ; 080 11 55; 

BREZPLAČEN IN ANONIMEN TELEFON !!! :)


0 komentarji:

Objavite komentar